Nadarjeni učenci

Leta 1999 je strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje sprejel KONCEPT – ODKRIVANJE IN DELO Z NADARJENIMI UČENCI V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI
(http://www.zrss.si/pdf/210911135740_ssd_nadarjeni20koncepto%C5%A1.pdf).

Enotne definicije o nadarjenost ni, saj se nadarjenost kaže v različnih oblikah in obsegih. Koncept temelji na najpogosteje uporabljeni definiciji nadarjenosti v svetu, ki je zapisana v ameriškem Zakonu o izobraževanju nadarjenih iz leta 1978:

NADARJENI ali TALENTIRANI so tisti otroci in mladostniki, ki so bodisi na predšolski stopnji, v osnovni ali srednji šoli pokazali visoke dosežke ali potenciale na intelektualnem, ustvarjalnem, specifično akademskem, vodstvenem ali umetniškem področju in ki poleg rednega šolskega programa potrebujejo posebej prilagojene programe in aktivnosti.

Miselno-spoznavno področje:

• razvito divergentno mišljenje (fleksibilnost, originalnost, fluentnost),
• razvito logično mišljenje (analiza, posploševanje, sposobnost sklepanja),
• nenavadna domišljija,
• natančnost opazovanja,
• dober spomin,
• smisel za humor.

Učno-storilnostno področje:

• široka razgledanost,
• visoka učna uspešnost,
• bogato besedišče,
• hitro branje,
• spretnost v eni od umetniških dejavnosti,
• motorična spretnost in vzdržljivost,
• visoke aspiracije in potreba po doseganju odličnosti,
• radovednost,
• raznolikost in močno izraženi interesi,
• vztrajnost pri reševanju nalog,
• visoka storilnostna motivacija,
• uživanje v dosežkih.

Socialno in čustveno področje:

• nekonformizem,
• močno razvit občutek pravičnosti,
• neodvisnost in samostojnost,
• sposobnost vodenja in vplivanja na druge,
• izrazit smisel za organizacijo,
• empatičnost.

Učno manj uspešni nadarjeni učenci imajo nekatere značilnosti, ki jih lahko ovirajo pri uspešnem delu:

• nezainteresiranost za šolo in udeležbo v šolskih dogajanjih,
• strah pred spraševanjem,
• nizka samopodoba,
• pomanjkanje samozaupanja,
• nesposobnost tvornega delovanja pri skupinskem delu,
• učenca ni možno motivirati z običajnimi spodbudami (z dobrimi ocenami, z nagrajevanjem pridnosti, z navdušenjem učitelja …),
• slaba pozornost,
• hiperaktivnost,
• čustvena in socialna nezrelost.

Odkrivanje nadarjenih učencev je strokovno zahtevno ter zajema naslednje tri stopnje:

1. evidentiranje,

2. identifikacija,

3. seznanitev in pridobitev mnenja staršev.

EVIDENTIRANJE poteka na osnovi naslednjih kriterijev:

• učni uspeh,
• dosežki (performance),
• učiteljevo mnenje,
• tekmovanje,
• hobiji,
• mnenje šolske svetovalne službe.

IDENTIFIKACIJA vključuje naslednja merila:

• Ocena učiteljev:

Učitelji podajo oceno o evidentiranih učencih s pomočjo ocenjevalne lestvice nadarjenosti učencev, ki zajema naslednja področja nadarjenosti:

učno, ustvarjalno, voditeljsko, literarno, dramsko, filmsko, likovno, glasbeno, gibalno in tehnično področje.

• Test intelektualnih sposobnosti – WISC-III ali Ravnove progresivne matrice.
• Test ustvarjalnosti – Torranceovi testi ustvarjalnega mišljenja, TTCT (besedna in/ali slikovna oblika Torranceovih testov ustvarjalnega mišljenja).

Testa sposobnosti in ustvarjalnosti izvede ter ovrednoti psiholog.

To je zadnja stopnja odkrivanja nadarjenih, kjer se seznani starše, da je bil njihov otrok spoznan za nadarjenega ter se pridobi njihovo mnenje o otrokovi nadarjenosti.

Delo z nadarjenimi učenci izhaja iz naslednjih temeljnih načel:

• širitev in poglabljanje temeljnega znanja,
• hitrejše napredovanje v procesu učenja,
• razvijanje ustvarjalnosti,
• uporaba višjih oblik učenja,
• uporaba sodelovalnih oblik učenja,
• upoštevanje posebnih sposobnosti in močnih interesov,
• upoštevanje individualnosti,
• spodbujanje samostojnosti in odgovornosti,
• skrb za celostni osebnostni razvoj,
• raznovrstnost ponudbe ter omogočanje svobodne izbire učencem,
• uveljavljanje mentorskih odnosov med učenci in učitelji
• ustvarjanje možnosti za občasno druženje nadarjenih učencev.

• notranja diferenciacija,
• fleksibilna diferenciacija,
• dodatni pouk,
• individualizirani programi za delo z nadarjenimi,
• vzporedni programi,
• posebne domače zadolžitve,
• obogatitveni programi (sobotne šole …),
• športne in kulturne sekcije,
• interesne dejavnosti,
• dnevi dejavnosti,
• kreativne delavnice,
• raziskovalni tabori,
• priprava za udeležbo na tekmovanjih,
• programi za razvijanje socialnih spretnosti,
• programi za osebni in socialni razvoj (interakcijske vaje, socialne igre, mladinske delavnice),
• hitrejše napredovanje,
• osebno svetovanje učencem in staršem,
• izbirni predmeti,
• seminarske naloge,
• raziskovalne naloge,
• svetovanje nadarjenim pri izbiri poklica.

Literatura:

Koncept Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli (online). 1999. (citirano 29. 10. 2014) Dostopno na naslovu: http://www.zrss.si/pdf/SSD_nadarjeni%20koncept.pdf.

Operacionalizacija koncepta: Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli (online). 2000. (citirano 29. 10. 2014) Dostopno na naslovu:

http://www.zrss.si/doc/SSD_Nadarjeni%20operacionalizacija%20koncepta.doc.